Kataman, Kino Šiška in MoTA predstavljajo:
WILLIAM BASINSKI (US), Luka Prinčič (SI)
Premierni nastop kultnega ameriškega ustvarjalca magičnih, melanholičnih, prelivajočih zvočnih zank …
Sreda, 21.maj 2014 ob 21h @ Kino Šiška
Vstopnina: 8€ /10€
WILLIAM BASINSKI (US)
William Basinski je kulten ameriški skladatelj sodobne elektronske glasbe, ki je s svojo serijo ‘Disintegration Loops’ ključno zaznamoval sodobno elektronsko glasbo na presečiščih sodobne klasične glasbe, elektronike in ambientalne glasbe. Ploščo je Pitchfork uvrstil med 50 najpomembnejših plošč l. 2004, njen ponatis pa je bil po njihovem mnenju ponatis leta 2012. Basinski je več kot dve desetletji ključna figura njujorške scene, kjer je dolga leta vodil klub Arcadia, središče sodobne umetniške boemske scene. V svoji glasbi je preko loopanja zaprašenih magnetofonskih trakov ustvaril omamno plastovito glasbo hrapavega značaja, v kateri se soočata odmev preteklosti in sodobnosti. Njegova glasba je doživela že orkestralne izvedbe, Basinski pa v zadnjih letih veliko sodeluje z znamenitim režiserjem Robertom Wilsonom. Zanj je skupaj z Antonyjem Hegartyjem (Antony & The Johnstons) napisal glasbo za predstavo ‘Life and Death of Marina Abramović’. S slednjo prav tako redno sodeluje.
Luka Prinčič (SI)
Luka Prinčič (Kamizdat) je glasbenik, zvočni oblikovalec in medijski umetnik. Predstavlja improvizirane ambientalne digitalne teksture, prelive razpršenih glitch struktur in šumeče mreže pulziranj in off-ritmov.
RSVP @ fb event: facebook.com/events/1492504577645080/
“Prinčič je svoj set glitchy in v dolgih pasažah zelo ritmične ambientalne elektronike dimenzioniral v precej dolg lok. Vendar je bilo vredno vsake minute. Predstavil se je z nečim, kar je bil najverjetneje na novo pripravljen material, predvsem na novo sestavljen. Glede zvočnih virov verjetno ne bo daleč od resnice, če rečemo, da smo slišali tudi nekaj rekontekstualizacije starejšega materiala, vsaj tistega s plošče Sad Sam Lucky Outtakes, vendar pa je bila včerajšnja realizacija povsem drugače strukturirana in je uvedla drugačen zvočni ekosistem s prevladujočim razločnim ritmičnim pogonom. Gradil je z nekaj jasno motiviranimi dinamičnimi, teksturnimi in ritmičnimi elementi, s katerimi je sestavil nadvse smiseln in dovršen scenosled, brez momenta statične ambientale ali „live set“ miš maša. Tokrat je tudi zelo spretno vstopil v prostor in polno prevladal njegove prednosti ali slabosti. Tukajšnjemu recenzentu je Prinčičev nastop deloval tudi precej ozaveščeno sodobno, ni bil namreč varianta nikakršnih našim scenam bolj domačih stilskih odvodov ali odmevov preživetih metod, pač pa je s svojim spajanjem dromljajočih, technoidnih, mehko ambientalnih in kratkih ostrih hrupnih posegov predstavil predvsem učinkovito zvočno krajino nekje med pulzom in zasanjanostjo. To vmesje pa danes kroji velik del podobnih muzik in ima svoje vrhunce predvsem v strukturni domišljenosti in osmišljenosti sinteze stilskih elementov, ne v zvočni izvirnosti ali razpoloženjskih ekstremih. Prinčič je včeraj tu slavil in navzoči so mu pritrdili z navdušenjem in doživetim aplavzom.” — RŠ recenzija: William Basinski, Luka Prinčič @ Kino Šiška, 21. 5. 2014, Žiga Pucelj
