avtorske pravice

proti sporazumu ACTA

Nekaj misli ob protestu 4.februarja, ki se je zgodil v sloveniji, ter tudi ob vsej javni razpravi, ter globalnem protestu, ki se bo zgodil naslednjo soboto 11. februarja.

ACTA je sporazum, ki skuša urediti kaos, ki je nastal s pojavom medmrežja, s pojavom proste in poceni kopije česarkoli, kar se da digitalizirati.

Medmrežje je čudovito darilo s katerim lahko ljudje, ki nimajo ničesar, nekaj vrednega dobijo, ne da bi pri tem v resnici kdorkoli karkoli izgubili.

Sporazumu ACTA ne nasprotujem zato, ker bi mi preprečeval pretok holivudskih filmov in glasbe ameriških glasbenikov.

Ne nasprotujem mu zato, ker bi mi preprečeval zastonjski dostop do programja kot je Microsoft Windows ali Apple iTunes.

Sporazumu ACTA ne nasprotujem zato, ker bi se hotel okoriščati s kreativnim delom drugih ali ker bi bil kot potrošnik izdelkov velikih producentov zabave okraden možnosti, da pridem do potrošnje na čimcenejši način.

Sporazumu nasprotujem zato, ker želim uporabljati medmrežje za mojo lastno kreativnost in kreativnost somišljenikov. Sporazum zavračam, ker uničuje možnost, da gradim na hrbtih preteklih ustvarjalcev – kot so to počeli ustvarjalci pred menoj.

Sporazumu ACTA nasprotujem zato, ker daje moč cenzure in kriminalnega pregona tistih, ki imajo najmanj, tistim, ki imajo največ – mimo sodne oblasti.

Sporazum zavračam, ker se ne prilagaja novim izzivom digitalne dobe, ki nam omogoča, da smo povezani in da napredujemo in kot človeštvo rastemo s še večjo hitrostjo.

Nasprotujem mu, ker ne spodbuja razvoja novih ekonomskih modelov, ki upoštevajo sodobno stanje stvari in informacij, ki želijo biti proste, temveč nas posiljuje s preživelimi načini nadzora in regulacije, ki so delovali v industrijski dobi, danes pa so zastareli in nefunkcionalni.

“Piratke” in “pirati” nas vse v resnici imenujejo tisti, ki jim je žal za vse dolarje in evre, ki bi jih lahko pobrali, če bi lahko zaračunali za vsak prenešen megabit, ki se je prenesel preko medmrežja.

Če je to, da želimo živeti v svetu, ki koristno izrablja možnost proste informacije, ki nas nič ne stane, če želimo svojo ustvarjalnost distribuirati po svetu, zato ker nas kopija nič ne stane in lahko delimo naše znanje z vsem človeštvom, da se z njim upešno okoristi, ker nikogar nič ne stane, ko je neskončnokrat pomnoženo, in na podlagi vsega tega iščemo nove napredne in trajnostne ekonomske modele in ne sprejemamo nasilne adaptacije staromodnih načinov regulacije avtorskih pravic in intelektualne lastnine — če je vse to tisto, kar imenujejo piratstvo, potem bodimo z vsem kreativnim zanosom imenovani pirati!

Kiberpipa o sporazumu ACTA

ACTA je trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju, ki je v nastajanju že več let in je v zadnjem času – predvsem pa po podpisu Slovenije – prejel veliko pozornosti predvsem zaradi strahu, da bo omejil svobodo govora na medmrežju. Gre za multilateralni sporazum, ki med drugim predlaga uvajanje novih mednarodnih kriterijev za uveljavljanje avtorskih pravic ter zaščite intelektualne lastnine.

Menimo, da gre pri sporazumu za več nedopustnih postavk, saj ACTA predstavlja ogrožanje zasebnosti, omejevanje inovacij in škodovanje mednarodni trgovini. Samo besedilo sporazuma je nejasno, dogovorjeno je bilo za zaprtimi vrati, večina držav v razvoju pa je bila izključena iz pogajanj.

Sporazum ACTA pomeni resno tveganje posledic zaradi neuravnoteženosti med varovanjem pravic, izhajajočih iz intelektualne lastnine in ohranjanja in varovanja temeljnih človekovih pravic, kot so svoboda izražanja, dostop do informacij in kulturnih dobrin ter pravice do zasebnosti.

Kiberpipa se zavzema za javno razpravo, predvsem pa za jasno zavrnitev sporazuma s strani Evropskega parlamenta. Kiberpipa se pridružuje mnenju La Quadrature du Net, da “je sporazum ACTA nastal skozi pogajanja za zaprtimi vrati namesto skozi demokratično razpravo in s tem zaobšel parlamente in mednarodne organizacije z namenom diktiranja represivne logike, ki jo vsiljujejo zabavne industrije. ACTA, podlaga za zakone kot so SOPA in PIPA, skozi kriminalizacijo prisiljuje medmrežne akterje k nadzoru in cenzuriranju komunikacije na spletu. S tem predstavlja grožnjo svobodi izražanja na medmrežju in ustvarja pravno negotovost za ponudnike interneta in ostala spletna podjetja. V imenu blagovnih znamk in patentov bo zagotovo ovirala dostop do generičnih zdravil v revnih deželah.

Na spletu in v javnosti na tak ali drugačen način že poteka javna razprava, specifično pa pozivamo:

– na javni protest 4. februarja ob 12h na Kongresni trg v Ljubljani
– na okroglo mizo v torek 7. februarja ob 19h v Kiberpipi
– na mednarodni dan protestov proti sporazumu ACTA 11.februarja
– da pišete našim poslancem v EP

pobuda za javno razpravo o sporazumu
http://pobuda-acta.si/

Informacijska pooblaščenka RS o sporazumu ACTA
https://www.ip-rs.si/novice/detajl/informacijski-pooblascenec-o-acta/

E-demokracija & Access Now o sporazumu acta
http://www.e-demokracija.si/no-acta/brosura-o-sporazumu-acta/

Helena Drnovšek Zorko: Zakaj sem podpisala sporazum ACTA
http://metinalista.si/zakaj-sem-podpisala-acta-o/

Analiza sporazuma na Slo-Tech
http://slo-tech.com/novice/t504699/0

Evropski poslanci:
http://www.europarl.si/view/sl/evropski_parlament/slovenski_poslanci_EP_2009_2014.html

Mednarodni protest 11/feb
https://www.accessnow.org/policy-activism/press-blog/acta-protest-feb-11