Nekaj misli ob protestu 4.februarja, ki se je zgodil v sloveniji, ter tudi ob vsej javni razpravi, ter globalnem protestu, ki se bo zgodil naslednjo soboto 11. februarja.
ACTA je sporazum, ki skuša urediti kaos, ki je nastal s pojavom medmrežja, s pojavom proste in poceni kopije česarkoli, kar se da digitalizirati.
Medmrežje je čudovito darilo s katerim lahko ljudje, ki nimajo ničesar, nekaj vrednega dobijo, ne da bi pri tem v resnici kdorkoli karkoli izgubili.
Sporazumu ACTA ne nasprotujem zato, ker bi mi preprečeval pretok holivudskih filmov in glasbe ameriških glasbenikov.
Ne nasprotujem mu zato, ker bi mi preprečeval zastonjski dostop do programja kot je Microsoft Windows ali Apple iTunes.
Sporazumu ACTA ne nasprotujem zato, ker bi se hotel okoriščati s kreativnim delom drugih ali ker bi bil kot potrošnik izdelkov velikih producentov zabave okraden možnosti, da pridem do potrošnje na čimcenejši način.
Sporazumu nasprotujem zato, ker želim uporabljati medmrežje za mojo lastno kreativnost in kreativnost somišljenikov. Sporazum zavračam, ker uničuje možnost, da gradim na hrbtih preteklih ustvarjalcev – kot so to počeli ustvarjalci pred menoj.
Sporazumu ACTA nasprotujem zato, ker daje moč cenzure in kriminalnega pregona tistih, ki imajo najmanj, tistim, ki imajo največ – mimo sodne oblasti.
Sporazum zavračam, ker se ne prilagaja novim izzivom digitalne dobe, ki nam omogoča, da smo povezani in da napredujemo in kot človeštvo rastemo s še večjo hitrostjo.
Nasprotujem mu, ker ne spodbuja razvoja novih ekonomskih modelov, ki upoštevajo sodobno stanje stvari in informacij, ki želijo biti proste, temveč nas posiljuje s preživelimi načini nadzora in regulacije, ki so delovali v industrijski dobi, danes pa so zastareli in nefunkcionalni.
“Piratke” in “pirati” nas vse v resnici imenujejo tisti, ki jim je žal za vse dolarje in evre, ki bi jih lahko pobrali, če bi lahko zaračunali za vsak prenešen megabit, ki se je prenesel preko medmrežja.
Če je to, da želimo živeti v svetu, ki koristno izrablja možnost proste informacije, ki nas nič ne stane, če želimo svojo ustvarjalnost distribuirati po svetu, zato ker nas kopija nič ne stane in lahko delimo naše znanje z vsem človeštvom, da se z njim upešno okoristi, ker nikogar nič ne stane, ko je neskončnokrat pomnoženo, in na podlagi vsega tega iščemo nove napredne in trajnostne ekonomske modele in ne sprejemamo nasilne adaptacije staromodnih načinov regulacije avtorskih pravic in intelektualne lastnine — če je vse to tisto, kar imenujejo piratstvo, potem bodimo z vsem kreativnim zanosom imenovani pirati!
